Kako se s konjem vrniti k delu pod sedlom po premoru?

Včasih se lahko zgodi, da smo prisiljeni svojemu konju za nekaj časa dati premor od dela pod sedlom. Vzrokov je lahko veliko – poškodba konja ali naša, brejost pri kobili, daljši počitek po zahtevni sezoni ali druge življenjske okoliščine. Ne glede na razlog velja, če je premor trajal nekaj tednov ali dlje, da moramo svojega konja v delo pod sedlom vračati postopno. V tem članku boste izvedeli, na kaj je treba paziti, preden se povsem podate v delo, in kako konja pripraviti na vse večjo obremenitev tako, da se to ne bo negativno odrazilo na njegovem zdravju.

Preden začnete delo pod sedlom.

Če je imel vaš konj večmesečni premor pri delu pod sedlom, ste lahko prepričani, da se je njegova kondicija zelo znatno spremenila. To velja tudi za konje, ki večino časa preživijo v izpustu. Seveda je stalno gibanje v taki obliki zelo koristno in bo zagotovo olajšalo hitrejšo vrnitev k delu, a je obremenitev, ki jo za konja pomeni jahanje pod sedlom in pod težo jezdeca, veliko večja od večurne hoje po izpustu (če ne gre za velik travnat pašnik, mnogi konji večji del časa zunaj znajo samo stati).

Pomembno je, da energije konja v prvih dneh po premoru ne zamenjujemo z njegovo dejansko kondicijo. To, da se vaš konj zdi voljan za delo, skuša pospeševati in se celo meče, priča le o tem, da se želi znebiti odvečne nakopičene energije. To nima zveze s pripravljenostjo njegovega organizma na povečano obremenitev.

Preden znova začnete treninge (ali v njihovi začetni fazi), se splača biti pozoren na nekatere stvari, zahvaljujoč čemur bo celoten proces potekal gladko in varno.

Obisk veterinarja. Zlasti če se vaš konj vrača k delu pod sedlom po poškodbi ali drugi okvari. Veterinar je tisti, ki mora po pregledu zdravstvenega stanja konja dati končno „zeleno luč“ za vrnitev pod sedlo, in prav z njim se morate dogovoriti o načrtu dela za prihodnje mesece (vrsto in trajanje treningov). Če je imel naš konj premor iz drugega razloga, a je bil ta dolg, se prav tako priporoča kontrolni veterinarski pregled. Dobra zamisel je tudi preverjanje stanja zob ter morebitno piljenje ali drug poseg, zlasti če imamo opravka z mladim konjem.

Obisk kovača. Ne glede na to, ali je bil naš konj podkovan ali smo se odločili sneti podkve za čas premora, bi se morali, preden delo pod sedlom steče s polno paro, prepričati, da so kopita našega konja v dobrem stanju.

Prilagoditev opreme. Tudi če bomo uporabljali povsem isto sedlo kot pred premorom, bi se morali prepričati, da se konju še vedno prilega, in po potrebi opraviti popravke. Mnogi konji se po daljšem počitku zredijo, spreminja pa se jim tudi mišična masa. Mogoče je, da bo potrebna sprememba širine komore ali kakšen drug popravek. Ne pozabite, da je lahko tudi drobno neprileganje sedla vzrok nelagodja za konja in negativno vpliva na njegovo gibanje in voljo do dela.

Krmljenje. V začetni fazi, ko so jahanja razmeroma kratka, sprememba prehrane ni nujna. Ko pa se obremenitev povečuje, je treba razmisliti o povečanju količine koncentrirane krme, katere dajanje se običajno močno omejuje, kadar konj ne opravlja nikakršnega dela. V tem položaju pa je treba upoštevati marsikaj, kot so kondicija našega konja (ali se je zredil ali je med premorom shujšal?), kako izkorišča krmo in kako veliko obremenitev od njega zahtevajo jahanja.

Kako se postopno vračati k delu pod sedlom

Vedno se splača narediti načrt za prvih nekaj mesecev, v katerih obnavljamo treninge. To pa ne pomeni, da se ga moramo pozneje strogo držati. Ne smemo pozabiti na zdravo pamet in na pozorno opazovanje našega konja in tega, kako se odziva na vse večjo obremenitev. Če vidimo pretirano potenje, spotikanje, težko sapo ali izostanek volje do gibanja naprej, so to jasni znaki, da moramo upočasniti tempo. Dihalni sistem običajno potrebuje okoli dva meseca, da se vrne na prejšnjo raven učinkovitosti, kostno-mišični sistem pa še dlje.

Ključno je razumeti, da tu ni bližnjic in da bo obnova kondicije našega konja dolg proces, ki zahteva potrpežljivost in rednost pri delu.

Lonžiranje. Splača se delo začeti z lonžiranjem. Ne le da bo našemu konju omogočilo, da se na varen način znebi odvečne energije, in ga naredilo mirnejšega ter bolj osredotočenega pri jahanju, ampak mu bo pomagalo tudi, da se navadi na večjo obremenitev, še brez teže jezdeca. Lonžiranje ne bi smelo trajati dlje kot 10–15 minut, z vsaj eno spremembo smeri vmes. Če se naš konj vrača pod sedlo po poškodbi sklepa ali kite, lahko obstajajo zadržki za lonžiranje (prevelika obremenitev nog pri delu v majhnem krogu), zato bi se morali o tej možnosti dogovoriti z veterinarjem.

Prva jahanja pod sedlom.

Če imamo opravka s starejšim, izkušenim konjem, ki je bil pred premorom leta v rednem treningu, ponovno sprejemanje sedla in jezdeca ne bi smelo pomeniti nikakršne težave. Če pa delamo z mladim konjem, ga bo varneje na ta položaj navajati postopno. Zato mu lahko prvih nekaj dni nadevamo sedlo pri lonžiranju ali med hojo v karuselu, če nam je na voljo. Nato lahko koga prosimo za pomoč, da konja pridrži, medtem ko se prevesimo čez hrbet, najbolje v boksu ali na lonžirnem krogu. Če se konj na prevešanje ne odziva nervozno, lahko nato varno zajahamo.

Prvi tedni. V tej fazi bi morali delati samo v nižjih hojah in zelo postopno povečevati obremenitev. Okviren načrt bi lahko izgledal takole:

  • Prva dva tedna – 20–30 minut koraka 5–6 dni na teden, najbolje po dolgih ravnih črtah
  • Naslednje tri do štiri tedne – postopno dodajamo kas, začenši s petimi minutami s premori (npr. 2 × 2,5 min). Po tem obdobju bi moral biti konj že sposoben kasati okoli 20 min.
  • Po približno mesecu dni lahko začnemo dodajati miren galop, začenši z 2–3 min.

Ne pozabite, da je treba prve tedne jahati po ustrezni, plitki podlagi, torej travi ali pesku na jahališču. Gibanje po globokem pesku ali blatu obremenjuje kite in lahko privede do preobremenitve ali celo poškodbe.

Skrbite ne le za telesno, ampak tudi za duševno kondicijo svojega konja in za to, da treningi (če je mogoče) ne bodo zelo enolični. Pogosto izvajajte prehode ali spremembe smeri, pojdite tudi na izlete v teren, če imate tako možnost in če ste prepričani, da imate zunaj jahališča popoln nadzor nad svojim konjem.

Namenite tudi večjo pozornost kot običajno vedenju svojega konja in vsem znakom, ki bi lahko kazali na bolečino ali nelagodje. Zelo težko je na prvi pogled opaziti bolečino v mišicah ali vnetje mišic, ki pa se lahko kažeta s togostjo hoje, nezmožnostjo sprostitve hrbta ali nevoljo do gibanja naprej, ki se pogosto napačno šteje za lenobo.