V današnjem članku se bomo posvetili temi preskakovanja ovir. Pokazal vam bom preprosto, a zelo učinkovito metodo vadbe jahanja parkurja. Tako za jezdeca kot za konja. Celoten postopek je razvil in v svojih gradivih podrobno opisal Karl Cook, ameriški jezdec, ki uspešno nastopa na tekmovanjih 5* Longines. Tu bom vse to znanje strnil in ga predal na kratko, da ga boste lahko hitro začeli uporabljati.
Vadba prostega in brezskrbnega prehoda čez drog.
Na primerno izbrano mesto na jahališču bomo položili drog, najbolje dva, razporejena simetrično tako, da bosta prihoda na levo in na desno nogo izgledala enako. Zelo pomembno je, da je vadba enakomerna; ne smemo zanemariti ene od strani.
Tako razporejena drogova bomo jahali na obe strani, dokler ju konj ne bo premagoval v ravnotežju, brez spremembe tempa in brez izgube impulza in zbranosti. Če vaš konj pred njima upočasnjuje, pospešuje, zavija ali se po premaganem drogu „razsuje“, se je treba znova vrniti na ustrezen tempo galopa, postaviti konja na pomagala in poskusiti znova.
To je zelo dobra vaja za vadbo ocene razdalje in mirnega prihoda na oviro. Načeloma se z njo po ogrevanju lahko začne vsak trening. Zahvaljujoč temu boste izvedeli, kako se vaš konj tisti dan odziva in kaj lahko pričakujete, ko boste začeli skakati. Če imate težavo s prihodom na en drog, bo na ovirah še slabše. Zato je pomembno, da ne prehajate na naslednje faze, preden dobro obvladate to. V jahanju so vsi težki elementi sestavljeni iz mnogo manjših, lažjih, a če ne postavimo trdnih temeljev, se nam bo vse podrlo.
Kako šteti in nadzorovati galopske skoke pri jahanju linij in lokov iz drogov?
Takoj ko obvladate prejšnjo vajo, je čas, da vse malo otežimo. Spomnim, da je naš cilj jahanje parkurja.
Ti so sestavljeni iz:
- Posameznih ovir – prihode smo vadili v Fazi 1.
- Linij in lokov – te bomo trenirali zdaj, v Fazi 2.
- Zaporedij – tu se najbolje pokažejo gimnastična zaporedja in skoki v koridorju.
Pojavljajo se seveda kombinacije in spoji naštetih elementov ter različne vrste ovir, a to je načeloma vse, kar na parkurjih srečujemo. Splača se to obvladati čim bolje.
Dobro, pa pojdimo h konkretnemu. Osnovna različica v tej fazi bosta 2 drogova, med seboj oddaljena 20 metrov. Razporedite ju tako, da boste imeli prost vstop in izstop iz linije. Na levo in na desno roko. Če imate težavo z natančnim merjenjem razdalje s koraki, uporabite meter; tu je ključno, da je ta razdalja točna in da se med vašim treningom ne spreminja. Če konj med vajo premakne drog, razjahajte in ga popravite.
Sama vaja je v jahanju v ravni liniji čez oba drogova. Konj standardne velikosti bi moral v normalnem tempu na sredini narediti 6 galopskih skokov (t. i. foulé). Vse pa je seveda odvisno od dolžine njegovega skoka. Skušajte priti v normalnem, energičnem tempu z zbranim konjem. Na začetku se osredotočite na to, da vedno znova naredite isto število foulé. Pazite, da konj ves čas hodi enakomerno, brez boja z roko in brez spremembe tempa.
Ko vam bo prehod v normalnem tempu dobro uspeval, poskusite linijo premagati z 1 foulé več. Vstopiti morate v nekoliko manjšem tempu, a z ohranjeno ustrezno energijo, tako da konj v nobenem trenutku ne preide v kas. Vsak foulé bi moral biti preprosto primerno krajši, da bo med drogovoma na sredini stal še eden. Ko vam bo to začelo uspevati, se spet vrnite na 5 foulé, izmenično s 6 foulé. Če boste s tem imeli težave, vztrajno vadite, dokler te vaje ne obvladate. To niso skoki, zato lahko tako v razumnih mejah trenirate praktično brez omejitev. Ne pozabite tudi, da se vedno lahko vrnete na Fazo 1, torej na jahanje čez en drog.
Da bi to vajo dodatno zapletli, poskusite narediti 4 foulé. Za to morate ustrezno pripraviti višji tempo že pred vstopom v linijo in ga ohraniti na sredini.
Ko obvladate jahanje po liniji v 4, 5 in 6 foulé, poskusite zapomniti si ustrezen tempo in občutek, ki ga spremlja. Na parkurju bo to ključno.
Zdaj dodajte še drog št. 3. Postavite ga prav tako 20 metrov dlje. Končno lahko začnete jahati različne kombinacije. Npr. 2× 5 foulé – 1× 5, 1× 6 foulé – 1× 5, 1× 4 foulé in tako naprej. Izvadite različne mogoče različice in pri tem pazite na ustrezno postavitev in zbranost konja.
Naslednji razvoj te faze bo postavljanje linij in lokov različnih dolžin. Spremljajte, kako bo vaš konj delal v upogibu na loku, na eno in na drugo stran.
Če ste obvladali vse te kombinacije, je skrajni čas preiti na fazo 3, torej na skoke.
Izvedba pravilnega števila skokov v linijah in lokih iz ovir.
Odvisno od ravni vaše in konjeve izurjenosti tu postavite preprosto nevisoke ovire, najbolje izberite nekaj v razponu 90–110 cm. Vadimo na enak način kot na drogovih v prejšnjih fazah. Treba je postaviti parkurske razdalje, torej npr. 22 metrov v najosnovnejši liniji na 5 foulé pri ovirah, visokih 1 meter. Izračun je tu precej preprost – imamo 5 štirimetrskih foulé na sredini ter po 1 meter za odriv in za doskok. Tako to standardno izgleda v optimalnem primeru.
Tudi tu vadite enako kot na drogovih. Naredite 5 foulé, nato s krajšim galopom 6 foulé, spet se vrnite na 5 foulé, na koncu pa poskusite narediti 4 foulé, s povečanjem tempa in postavitvijo točke odriva malce dlje. Zapomnite si, kakšna sta bila vaš galop in tempo v vsaki od teh različic. To vam bo prišlo prav na tekmovanjih.
Vadite tako doma vse mogoče kombinacije, na katere lahko naletite na tekmovanjih. Zahvaljujoč temu se boste, ko se boste znašli na njih, po merjenju razdalj med ogledom parkurja spomnili, kako ste to kombinacijo vadili doma. Zdaj boste, odvisno od vrste tekmovanja in postavljenih ovir, vedeli, s kakšnim tempom galopirati, da dosežete določeno število foulé. Vadili ste to vendarle doma.
Po tekmovanju je dobro analizirati narejene napake in doma vaditi sklope, ki povzročajo težave, spet od drogov naprej, nato pa z majhnimi ovirami.
To bi bilo za danes vse. Mislim, da vam bodo ta navodila zagotovo prišla prav; najpomembneje je preprosto začeti jih uporabljati in pridno trenirati.
