V zgodovini so se pojavili veliki konji, ki so si pridobili slavo in vplivali na tok zgodovine. Eden takih konj je bil Bukefal, konj makedonskega kralja Aleksandra Velikega. Zaradi njunih skupnih uspehov in osvajanj je njegovo ime znano po vsem svetu. Ključen element njunega uspeha je bil izjemen odnos, ki ju je povezoval.
Bukefal je bil vranec, ki je veljal za nedosegljivega navadnim jezdecem. Antični zgodovinski viri navajajo, da je Bukefal pripadal „najboljši tesalski pasmi“. Izhajal je iz grške pokrajine Tesalije, ki leži južno od Makedonije. Bil je izjemno lep in močan konj, ki je pritegoval pozornost. Njegovo ime izhaja iz grščine in pomeni „bikoglavi“. Domneva se, da je nastalo po znamenju na pleču v obliki bikove glave ali po sami obliki konjske glave. Po izročilu je bil izjemno pogumna in inteligentna žival.
Prvotno naj bi ta konj služil Aleksandrovemu očetu, Filipu II. Ta se mu je vendarle odrekel zaradi divjosti in težav z njegovo krotitvijo. Takrat še mladoletni Aleksander je izjavil, da lahko divjega konja ukroti. Oče mu je postavil pogoj – če mu uspe, bo žival dobil v dar, če pa ne, jo bo moral kupiti sam. Aleksander je stavo dobil, ko je opazil, da se konj boji lastne sence. Takrat ga je obrnil proti soncu in ga zlahka zajahal. Filip je moral konja kupiti po vrtoglavi ceni 13 talentov. Sposobnost opazovanja in obvladovanja težkega položaja, ki ju je pokazal Aleksander, sta pritegnili pozornost kralja Filipa, ki je spoznal, da njegov sin nosi v sebi izjemen potencial.
Ena od poznejših zgodb pravi, da kralj ni bil zadovoljen z rezultatom, ko je Aleksander pri slavnem slikarju Apelu naročil konjeniški portret. Slikar se je takrat odločil Bukefala pripeljati v svojo delavnico, in ko je konj zagledal svojo podobo, je od ponosa zarezgetal. Slikar je nato Aleksandru rekel: „Vidiš, konj se na umetnost spozna mnogo bolje od tebe.“
Druga zgodba pripoveduje o tem, kako so med azijskim pohodom Bukefala ugrabili razbojniki iz plemena Mardov. Aleksander, ki je bil zaradi njihovih dejanj ogorčen že prej, je proti njim vodil kazensko odpravo. Po sporočilu, da bodo njihove dežele uničene, prebivalci pa pobiti, je bil Bukefal vrnjen skupaj z darili in opravičili plemenskih starešin.
Bukefal je bil vedno Aleksandrov spremljevalec med vojnimi pohodi. V bitkah je udarjal in grizel sovražnike, bil je nenadomestljiv pri dolgem jahanju, ob svojem lastniku pa je brez strahu stopil na vsak teren. Aleksandru Velikemu je večkrat rešil tudi življenje. Bukefal je sodeloval med drugim v velikih bitkah pri Tebah, pri Hajroneji, na reki Granik, pri Gavgameli in pri Ipsu. Kljub prejetim ranam je konj vedno vztrajno in ponosno ostajal ob Aleksandru in bil pripravljen na nove bitke. Aleksander pa je za svojega konja skrbel z izjemno pozornostjo in spoštovanjem.
Konj je z njim prišel celo do Indije, kjer je leta 326 pr. n. št. poginil zaradi posledic prejetih ran ob reki Hidasp. S poslednjimi močmi je svojega gospodarja vendarle odnesel na varno. Aleksander mu je pripravil slovesen pogreb in osebno vodil pogrebni sprevod. Dal mu je postaviti celo grobnico. Eno od mest, ki jih je ustanovil, je imenoval Bukefala, kar je verjetno današnja Phalia ali Jhelum v pakistanskem Pandžabu. Pravijo, da je konj doživel 30 let, sam Aleksander III. Makedonski pa je svojega slavnega konja preživel le za 3 leta.
Bukefal je postal simbol moči, odločnosti in enotnosti, ki so zaznamovale Makedonce pod Aleksandrovim vodstvom. Kult Bukefala in Aleksandra je postal tako priljubljen, da se je od vsakega osvajalca pričakovalo, da ima priljubljenega konja. Imel ga je Julij Cezar, prav tako ekscentrični rimski cesar Kaligula, ki je okoli svojega konja Incitata dvigal veliko prahu – prirejal mu je rojstne dneve, jahal ga je v Aleksandrovi opremi in ga nameraval imenovati za konzula.
Danes je Bukefal postal simbol zvestega konja, a tudi sinonim za nepokornega konja – tako imenovanega „ognjevitega konja“. Je eden najbolj znanih konj v zgodovini, sodobna množična kultura pa tega izjemnega žrebca pogosto omenja. Najpomembnejši vladar v zgodovini – Aleksander Makedonski, imenovan Veliki, je moral imeti najboljšega konja, in to je bil prav Bukefal.
V novejših kulturnih delih je Bukefal ime konja Reynarta de Bois-Fresnesa – izmišljenega lika iz sage The Witcher, katere naslovni junak je Geralt iz Rivije. Bukefal je tudi konj cesarja Moreje v romanesknem nizu Sin izdajalca kanadskega pisatelja Milesa Camerona. To ime nosi tudi konj Ozymandiasa iz serije Watchmen, prav tako konj naslovnega junaka iz filma Prigode barona Münchhausna. Pojavlja se tudi v pustolovski igri „Broken Sword: The Shadow of the Templars“ iz leta 1996, v kateri se eden od likov na dirkalnega konja, o katerem bere v časopisu, sklicuje kot na „ponovno rojenega Bukefala“. Simbolično ime „Bukefal“ nosi tudi ukrajinski kolesni oklepni transporter tipa BTR-4.
