Ali je vaš konj pripravljen začeti delo pod sedlom?
Če ste lastnik mladega konja, zagotovo nestrpno čakate trenutek, ko boste z njim lahko začeli delo pod sedlom. To ni le zelo vznemirljiv trenutek, ampak tudi velika odgovornost. Začetki dela pod sedlom imajo ogromen vpliv na to, kako se bo naš konj razvijal v prihodnje in kakšen odnos bomo imeli z njim. Sam trening, ki mu konja podvržemo, je zelo pomemben, nič manj pa ni pomembna izbira pravega trenutka za njegov začetek. V tem članku vam bomo pomagali določiti, ali je vaš konj že pripravljen začeti delo pod sedlom in kaj bi morali preveriti, preden se odločite za ta korak.
Zakaj je izbira trenutka tako pomembna?
Delo pod sedlom je za konja povezano z nemajhno obremenitvijo, zato bi morali biti prepričani, da je vaš konj nanj pripravljen tako telesno kot duševno. Upoštevati bi morali torej dvoje:
- Telesno zrelost našega konja, predvsem njegovega kostno-mišičnega sistema.
- Duševno zrelost našega konja – torej kako sprejema nove elemente (uzdo, sedlo), ali se zna osredotočiti na delo s človekom in kako se odziva na zunanje dražljaje.
Danes običajno velja, da je večina pravilno razvitih konj toplokrvnih pasem pripravljena začeti delo pod sedlom pri starosti okoli 3,5–4 let.
Upoštevati pa je treba, da je to individualna zadeva in da lahko pri vsakem konju izgleda nekoliko drugače.
Začetek dela pod sedlom s konjem, ki za to ni telesno pripravljen, lahko povzroči nepopravljive spremembe v njegovem kostnem sistemu in ga naredi veliko bolj nagnjenega k preobremenitvam in poškodbam. Po drugi strani pa bo zahtevati, naj jezdeca sprejme konj, ki ima še težave pri delu s tal, verjetno le še povečalo njegovo nervozo ali odpor. Če nam je torej do tega, da bo naš konj dolga leta zdrav ter da bo poln zaupanja in bo voljno delal s človekom, se včasih splača z začetkom dela počakati do trenutka, ko bomo prepričani, da s tem svojemu bodočemu konju ne bomo škodovali.
Telesna zrelost konja in delo pod sedlom.
Kostni sistem.
To, kako hitro konj dozoreva, zlasti pa njegov kostno-mišični sistem, je odvisno od mnogih dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši pasma in razmere reje (prehrana, gibanje, nadomeščanje primanjkljajev itd.), v manjši meri pa spol. Rast kosti poteka v območju rastnih plošč, ki jih imenujemo tudi rastni hrustanci. Prav njihovo zaprtje (tj. mineralizacija in pretvorba hrustanca v kost) pove, da je rast posamezne kosti končana. Proces okostenevanja ne traja za vsako kost enako dolgo: npr. kost biclja doseže največjo dolžino že okoli 6.–7. meseca konjevega življenja, medenične kosti se „zaprejo“ med 3. in 4. letom življenja, vretenca (ki so del konjskega kostnega sistema, ki okosteni najpozneje) pa za to potrebujejo tudi do 6 let.
Prekomerna obremenitev konja, katerega kostem je do konca rasti še daleč, lahko povzroči motnjo (zastoj) rasti, rahitis ali nagnjenost k zlomom. Čeprav se mnogi ljudje bojijo predvsem za kosti nog, je prevelika obremenitev še nevarnejša za hrbet našega konja. Verjetno ga bo takrat začel napenjati in otrdeval bo mišice hrbta, s čimer bo onemogočil delo v sproščenosti ali samonošenju.
Čeprav je res, da poniji in majhni konji ter nekatere pasme (zlasti čistokrvni konji ali tisti z velikim deležem čistokrvnosti) okostenijo prej, moramo vendarle upoštevati, da nikoli ne bomo mogli „na oko“ določiti stopnje okostenevanja pri našem konju in da visoka rast sploh ni njen pokazatelj.
Čeprav obstajajo določeni pokazatelji, ki nam lahko nakažejo, da naš konj še naprej intenzivno raste (na primer tako imenovana prerast, torej položaj, v katerem je zadnjica vidno višja od vihra), nam lahko enoznačen odgovor v tej zadevi da samo rentgenska preiskava, ki jo opravi veterinar.
Poleg stopnje okostenevanja nam bo ta vrsta preiskave pomagala odkriti kakršne koli težave (npr. čipe, ciste, šibke sezamske kosti in podobno) in se odzvati vnaprej ter nam bo dala določeno smernico o tem, čemu je treba med treningom nameniti posebno pozornost.
Mišični sistem in kondicija.
Naslednja pomembna stvar je mišični sistem našega konja in njegova splošna kondicija. Čeprav so začetki dela pod sedlom kratke lekcije, je to za organizem mladega konja vendarle nemajhna poraba energije. Če je naš konj presuh, ima šibke mišice ali je na splošno brez kondicije, bi ga morali najprej pravilno pripraviti na povečano telesno obremenitev. Mnogi menijo, da je najboljši trenutek za začetek dela s konjem jesen, proti koncu pašne sezone (če ima naš mladi konj možnost biti na pašniku večji del dneva). „Iztekan“ konj bo mirnejši in bolj voljan za sodelovanje, mišice pa bo imel bolje razvite in močnejše. A tudi če je naš konj v zelo dobri kondiciji, se splača pred delom pod jezdecem opraviti nekaj mesecev ali vsaj tednov dela s tal. To je lahko delo na lonži, karusel ali sprehodi v roki. Vse te stvari bodo našemu konju pomagale okrepiti mišice in zgraditi ustrezno ravnotežje, nujna za delo pod sedlom.
Duševna zrelost konja.
Duševna pripravljenost konja na delo pod sedlom je enako pomembna kot njegov telesni razvoj, čeprav jo je morda še težje objektivno oceniti. Prvič, upoštevati morate, da so lahko tudi konji iste starosti na povsem različni ravni duševnega razvoja. To je odvisno od njihove vzgoje in dosedanjih izkušenj s človekom, od značaja in temperamenta. Zato je tu tako pomembno potrpežljivo in dosledno delo s tal, ki je pred delom pod sedlom. Šele v trenutku, ko konj brez težav sprejema brzdo (tu boste izvedeli, kako pravilno izbrati brzdo za mladega konja), sedlo, pritisk kolana ter našo prisotnost in dotik, lahko razmišljamo o začetku dela pod sedlom na način, ki bo varen za nas in za našega konja. Vsekakor je laže delati s konjem, ki je bil od žrebeta navajan na človekovo prisotnost, na postopke nege ali na različne zunanje dražljaje (avtomobile ali kmetijske stroje, druge živali, hrup). Če pa naletimo na konja, ki s takimi stvarmi ni bil seznanjen, bomo morali nameniti več časa gradnji dobrega odnosa, preden začnemo povečevati svoje zahteve do njega. Če niste prepričani, ali je vaš konj že pripravljen, si poskusite odgovoriti na nekaj vprašanj:
- Ali je miren pri uzdanju, sedlanju in vodenju v roki?
- Kakšni so njegovi odzivi na nove dražljaje? Radovednost ali prej beg?
- Ali so odzivi primerni vrsti dražljaja ali dogodka (konj se lahko prestraši ali odskoči kot odziv na novo stvar ali neznan zvok, a ne bi smel zapasti v paniko)?
- Ali se po odzivu/prestrašenju hitro vrne v normalno stanje in dopusti, da ga pomirimo?
Kdo bi moral delati z mladim konjem?
Začetek dela z vašim mladim konjem je nekaj, česar se zagotovo željno veselite, zlasti če ga imate od žrebeta. Ne dopustite pa, da bi čustva prevladala nad razumnim premislekom. Delo z mladim konjem je velika odgovornost in dejavnost, ki zahteva jezdeca z ustreznim znanjem in pristopom do konj. Nujno je tudi zagotoviti prave razmere, da bo sam proces varen in za konja čim manj stresen. Včasih je bolje šolanje mladega konja zaupati profesionalcu z ustreznimi izkušnjami, kot to početi sam. To je lahko povezano z dodatnim stroškom, a je vsekakor nekaj, pri čemer ne bi smeli varčevati in kar se bo v prihodnje obrestovalo. Svojega konja lahko pošljemo v trening center ali poiščemo osebo, ki nam bo pomagala na kraju samem, kar nam bo omogočilo, da se vključimo v proces in v njem dejavno sodelujemo. Preden se odločite, kdo bi moral delati z vašim konjem, premislite:
- Ali imate ustrezno znanje za delo z mladim konjem. Morda ste nekoč delali z mladim konjem pod nadzorom trenerja ali ste sodelovali pri pripravi mladega konja za delo pod sedlom. Ali se znajdete s konji, ki se mečejo, vzpenjajo, plašijo in podobno?
- Ali imate ustrezne razmere? Na začetku je zelo uporaben lonžirni krog ali round pen ali vsaj jahalnica, v kateri boste lahko mirno delali s svojim konjem.
- Ali imate dovolj časa? Delo z mladim konjem zahteva rednost in velik časovni vložek. Na začetku bi morale biti to vsaj 3–4 dobro načrtovane lekcije na teden, ki mu bodo pomagale vstopiti v rutino.
- Ali imate pomočnika z ustreznim znanjem? Tudi zelo izkušeni jezdeci običajno ne začnejo sami šolati mladih konj pod sedlom. Potrebovali boste osebo za pomoč (pridrževanje konja, lonžiranje, medtem ko ste vi v sedlu, in podobno) vsaj med nekaj prvimi jahanji.
